APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orban je ocenil, da bodo prihodnji tedni ključni za konec vojne v Ukrajini, glede na ameriški osnutek načrta za prekinitev spopadov. Predstavniki Evropske unije so poudarili, da o načrtu niso bili obveščeni in bodo o njem razpravljali na vrhu G20 v Južni Afriki.

V Zagrebu je 40-letni tuji državljan napadel 74-letno slovensko državljanko in jo hudo poškodoval. Zagrebška policija je sporočila, da je do napada prišlo v četrtek, žensko pa so odpeljali v bolnišnico.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Ruski zračni napad na Zaporožje na jugu Ukrajine je zahteval najmanj pet življenj, več ljudi je bilo ranjenih. O ranjenih poročajo tudi iz Odese. Ruske oblasti so sporočile, da sta bili v napadu ukrajinskega drona na jugu Rusije ranjeni dve osebi.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Finski predsednik Alexander Stubb je potrdil, da z mednarodnimi partnerji in Kijevom razpravlja o ameriškem načrtu, ki vsebuje 28 točk za rešitev konflikta v Ukrajini.

V Gazi se pojavljajo različne oborožene skupine, nekatere naj bi podpiral Izrael, ki se borijo proti Hamasu. Po začetku prekinitve ognja je bilo v izraelskih akcijah ubitih več kot 300 ljudi. Hamas je opozoril na "nevarno zaostrovanje" po izraelskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih 28 Palestincev.

ZDA so predstavile nove predloge za dogovor o končanju ruske agresije na Ukrajino, ki vključujejo obsežne ozemeljske koncesije s strani Ukrajine. EU je napovedala posvetovanja o ameriškem mirovnem načrtu, ki vsebuje 28 točk. Rusija verjetno ne bo soglašala z vsemi točkami načrta.

Izraelska vojska je v Gazi izvedla zračni napad, v katerem je bilo ubitih pet ljudi. Vojska trdi, da so bili ubiti teroristi, ki so ogrožali vojake. Incident se je zgodil v bližini mesta Rafa, kjer naj bi se v tunelih skrivalo do 200 teroristov. Napad se je zgodil kljub veljavni prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki pa je bila že večkrat prekršena.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Vatikan podpira mirovni načrt Združenih držav Amerike za Ukrajino, je izjavil državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA. Na vprašanje, ali bi ameriški predlog lahko bil realna možnost za končanje vojne, je Parolin poudaril, da ga Vatikan "sprejema v tem smislu". Dodal je, da upa, da se bodo odprle poti za dialog, ki bodo omogočile končanje tragedije. Na vprašanje, ali bi načrt pomenil kapitulacijo za Ukrajino, je kardinal dejal, da bodo zdaj potekale razprave in da je treba iskati kompromis.

Finski poslanci so ostro obsodili mirovni načrt Združenih držav Amerike za Bližnji vzhod, češ da bi njegovo sprejetje pomenilo nagrajevanje nezakonitih dejanj. Poudarili so, da takšen načrt ne prispeva k pravični in trajni rešitvi konflikta med Izraelom in Palestino.

Kitajska in Japonska sta se zapletli v diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem posredovanju v primeru konflikta v Tajvanski ožini. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad tem, kar ocenjujejo kot nejasno stališče Japonske glede Tajvana, in opozorilo Tokio, da bo izkoriščanje tajvanskega vprašanja prineslo težave. Strokovnjaki menijo, da Peking s tem sporoča drugim državam, zlasti ZDA in njenim zaveznikom, kakšne so posledice vmešavanja v tajvansko vprašanje.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo v svojem letnem poročilu o človekovih pravicah začele spremljati države, ki podpirajo spremembe spola pri otrocih ter programe raznolikosti in enakosti. To je novost v ameriški politiki spremljanja človekovih pravic po svetu.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bodo naslednji teden ključni za morebitno srečanje med Rusijo in ZDA v Budimpešti. Po odzivih na ameriški načrt za Ukrajino, ki obsega 28 točk, bo jasno, ali se vrh približuje.

Evropa se odziva na domnevni načrt ZDA za Ukrajino, za katerega naj bi si Donald Trump prizadeval doseči hitro. Ukrajinsko veleposlaništvo pri ZN zavrača ključne točke načrta, ki ga je domnevno pripravila ameriška stran, in vztraja, da ne bo ozemeljskih koncesij ali opustitve prizadevanj za članstvo v Natu. Ukrajinski analitik je dejal, da je sporazum kapitulacija in da so to Putinove zahteve, zapisane v angleščini.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.